Še nedolgo tega smo lahko v sneg slikali s plastenkami barvne vode, pa se je vreme obrnilo in smo s pustnim rajanjem pregnali še zadnje snežinke. Sicer si jih še vedno želimo, ampak na to res nimamo vpliva. Zato pa raziskujemo, kar imamo na voljo. Premagujemo ovire in telovadimo tako notri kot zunaj. Kar težko je hoditi po zmrznjeni zorani njivi. Sledove opažamo vsepovsod. Najprej smo opažali naše stopinje v snegu, zdaj pa odtise živali v blatu. Za zaključek raziskovanja pa smo se odpravili na pohod po trim stezi po gozdni poti. Ker mi to zmoremo. Otroci so uživali na vsakem koraku. In nismo bili sami, saj nas je ves čas spremljalo ptičje petje. Našli smo veliko cvetlic, okušali trobentice, poskusili gibalne naloge opraviti tako kot je narisano ter iskali stvari iz gozdnega binga. A če otroke vprašate, kaj jim je ostalo v spominu, vam bodo zagotovo rekli, da gozdna malica.
